V družini sem jaz, Mark, nenadoma postal ujetnik neutemeljenega dvoma, ki ga je v naš dom prinesel moj oče. Njegovo namigovanje, da morda nisem oče svojemu sinu Luku, je zamajalo temelje našega zakona z Mojco. Čeprav so bili testi na koncu jasni, nisem vedel, ali bom kdaj v očeh svoje žene in sina ponovno tisti Mark, ki sem bil prej.
Ko sem prebrala moževo oporoko, se je vse sesulo. Med solzami in jezo sem spoznala, da mi je skril del svojega življenja – in ko sem brskala po preteklosti, sem odkrivala zamolčane skrivnosti, ki so pretresle ne le mene, temveč celotno družino. Nagovarjam vas, da pomislite, kako dobro resnično poznamo tiste, ki jih imamo najraje.
Nikoli si nisem mislila, da se bo moj zakon sesul v eni sami noči. Leta skupnih sanj in tihih žrtev so izginila v trenutku, ko so na plano privrele resnice, ki sva jih oba dolgo skrivala. To je zgodba o tistem večeru, ko sva s Petrom vsak posebej začela svoje iskanje, kdo sploh sva.
Vsakič, ko se odpravim k tašči in tastu v Maribor, me preplavi tesnoba, saj vem, da bo moj vikend spet poln opravkov in neizrečenih pričakovanj. Namesto sprostitve me čaka neskončen seznam nalog, ki jih moram opraviti, ker sem ‚domač‘ in ‚moški v hiši‘. Počutim se ujetega med svojo ženo, ki želi pomagati staršem, in lastno željo po miru, a iz tega kroga ne najdem izhoda.
Moje ime je Marjeta, stara sem 39 let in živim v Mariboru. Moj sin iz prvega zakona, Žan, je postal jabolko spora v moji novi družini zaradi moževe mame, ki je vedno poudarjala, da ima samo enega pravega vnuka. To je zgodba o tem, kako sem se borila za svojega sina, za svojo družino in za svoje dostojanstvo, ko so me lastni najbližji začeli izključevati.
Tistega večera, ko so me starši dobesedno vrgli iz stanovanja, sem prvič zares občutila, kaj pomeni biti sam. Prebijala sem se skozi deževne ulice Maribora, z eno samo torbo in neštetimi vprašanji v glavi. To je zgodba o izdaji, bolečini in o tem, kako sem v najtemnejših trenutkih našla moč, za katero nisem vedela, da jo imam.
