Že od osnovne šole sem se sramoval, da je moja mama smetarka. Sošolci so me zbadali, jaz pa sem molčal in se skrival. Na dan mature sem prvič zbral pogum in povedal resnico, ki je spremenila pogled vseh name – in name samega.
Včeraj zvečer sem sedel za mizo s svojo družino, ko so se vrata odprla in vstopila sta stric in teta, nasmejana, dišeča po dragih parfumih. Medtem ko smo mi jedli skromno ovseno kašo, sta zavrnila povabilo k večerji in se zaprla v svojo sobo, kjer sta si privoščila bogato pojedino. V meni je vrelo vprašanje: zakaj je nekaterim dano vse, drugim pa ostane le borba za preživetje?
