V življenju sem vedno postavljala druge predse, dokler nisem nekega dne dojela, da sem popolnoma izgubila stik s sabo. Moja družina me je jemala kot samoumevno, medtem ko sem se sama počasi izgubljala v senci njihovih pričakovanj. To je zgodba o tem, kako sem si upala izbrati sebe, kljub bolečini, ki jo je to prineslo, in kako sem skozi to našla svojo svobodo.
Pred desetimi leti je moj mož Matej izginil iz mojega življenja brez pojasnila, za sabo pustil le praznino in nešteto vprašanj. Danes, ko se duhovi preteklosti vračajo, se moram soočiti z resnicami, ki sem jih leta potiskala globoko vase. To je zgodba o izdaji, ponosu in moči, da grem naprej, čeprav srce še vedno boli.
V trenutku, ko sem v bolnišnični postelji čakala na izvide, se mi je življenje obrnilo na glavo. Nikoli si nisem mislila, da bo popolni neznanec, Matej, postal moj rešitelj – in kasneje nekaj več. A usoda ima svoj način, da preizkuša srca, in nekatere vezi, čeprav močne, niso dovolj za srečen konec.
V trenutku, ko sem sredi noči s tresočimi rokami držala telefon in poslušala mamin zlomljen glas, sem vedela, da bo moje življenje spet postavljeno na glavo. V tej zgodbi razkrivam, kako sem se kot najmlajša v družini vedno znova odpovedovala svojim željam zaradi družinskih pričakovanj, dokler nisem spoznala, da moram najti ravnovesje med svojo srečo in dolžnostjo do najbližjih. To je moj iskren zapis o notranjih bojih, ljubezni, krivdi in pogumu, da končno izberem tudi sebe.
Moje ime je Tjaša in pred desetimi leti sem zaradi lastnih dvomov in napačnih odločitev izgubila ljubezen svojega življenja, Mateja. Po naključnem srečanju v Ljubljani se moram soočiti z resnico o sebi, najini preteklosti in vsem, kar sem za vedno izgubila. Ta zgodba je moj poskus razumeti, kje sem zašla, in najti odpuščanje – če ne od njega, pa vsaj od sebe.
Že v prvem stavku se znajdem v prepiru z možem, kjer se zavedam, da sem že drugič poročena, a še vedno iščem tisto, kar sem si vedno želela – da bi me nekdo ljubil kot kraljico. Moja zgodba je polna razočaranj, družinskih konfliktov in iskanja smisla v svetu, kjer so pričakovanja žensk pogosto nerealna. Vprašujem se, ali je resnična sreča sploh mogoča, če ves čas živimo v senci pravljic.
V trenutku, ko sem izgubil očeta, se mi je svet sesul. Skozi bolečino in dvome sem se naučil, da vera in molitev nista le prazni besedi, temveč most do upanja. Ob podpori prijateljev in družine sem znova našel smisel in moč za življenje.
V tej zgodbi opisujem, kako sem kot najmlajši v družini iz majhne vasi na Dolenjskem sprejel odločitev, da zapustim dom in sledim svojim sanjam v Ljubljano. Moja odločitev je povzročila globoke razpoke v družinskih odnosih, še posebej z bratom, ki mi ni nikoli odpustil. Zgodba razkriva notranje boje med občutkom dolžnosti do družine in željo po osebni svobodi.
