Sem Petra in že leta živim v senci napetosti med svojo družino in taščo, ki nas z možem nenehno postavlja na stranski tir. Moja svakinja je vedno deležna pozornosti, denarja in pohval, medtem ko midva z Markom dobiva le ostanke in občutek manjvrednosti. Danes vam bom opisala dan, ko sem se odločila, da ne bom več tiho in sem se postavila zase.
Moje ime je Magdalena. To je zgodba o poletju, ko sem prvič v življenju zbrala pogum in svoji materi povedala, kako zelo me boli njeno ravnanje in kako krivično obravnava mene ter moje otroke. Vse se je začelo, ko je na počitnice povabila le mojega nečaka, od mene pa zahtevala denar – takrat sem končno izrekla vse, kar sem leta skrivala v sebi.
Vse se je začelo tistega nedeljskega popoldneva, ko sem nemočno opazovala, kako moja tašča že spet poveličuje mojega sina, medtem ko je moja hči ostala nevidna. Srce me je bolelo ob tej krivici, a dolgo sem molčala, ker sem se bala razdora v družini. Danes vem, da moram spregovoriti, a me je strah, ali bom zmogla zaščititi svojo hčer in hkrati ohraniti družino skupaj.
Včeraj zvečer sem sedel za mizo s svojo družino, ko so se vrata odprla in vstopila sta stric in teta, nasmejana, dišeča po dragih parfumih. Medtem ko smo mi jedli skromno ovseno kašo, sta zavrnila povabilo k večerji in se zaprla v svojo sobo, kjer sta si privoščila bogato pojedino. V meni je vrelo vprašanje: zakaj je nekaterim dano vse, drugim pa ostane le borba za preživetje?
Moje ime je Katja in tisto noč, ko sem bila izključena s šolskega plesa zaradi svoje cvetlične obleke, sem doživela največjo sramoto v življenju. V osamljenosti parkirišča sem jokala in klicala svojo najboljšo prijateljico, medtem ko so me učitelji obravnavali krivično. A prav v tisti noči sem našla moč in tolažbo na najbolj nepričakovanem kraju – na plesu svoje sestrične.
