Na ledeno mrzlem popoldne sem bila, pri svojih že osemdesetih letih, brez vozovnice vržena z mestnega avtobusa. Te ranljive minute so mi odprle rane iz preteklosti, razjezile me na našo brezbrižno družbo in me hkrati naučile nekaj novega o ponosu, pozabi in povezavah med ljudmi. Ta zgodba je polna bolečine, toda tudi upanja.