Vsak dan sem živela v senci pričakovanj, ki niso bila moja. Nekega zimskega večera se je ves moj svet zlomil na več tisoč majhnih koscev, ki sem jih morala vedno znova in znova z bolečino pobirati s tal. V tej zgodbi je srž moje bitke: ostati ali oditi, žrtvovati sebe oziroma zadihati na novo.
Vse je bilo normalno do tistega obiska. Samo pet minut je trajalo, da je tašča odvihrala iz našega stanovanja, jaz pa sem ostala kot priklenjena s skodelico hladnega čaja v roki, mož pa me je krivil za vse, kar je bilo narobe med nama. Od tistega trenutka sem vedela, da se morava midva pogovoriti – a ali bomo zmogli naprej, ko pa vsa ta leta skrivava resnična čustva in zamere?
Moja zgodba se začne s prepirljivo nedeljo, ko sem se znašla med dvema ognjema – svojo mamo in taščo, ki nikakor ne moreta sprejeti, da ima moja hčerka svoje želje. Vse, kar si želim, je, da bi odrasli končno poslušali otroka, a tradicija in trma starejših vedno znova prevladujeta. V tej zgodbi razkrivam, kako težko je biti most med generacijami in kako boleče je gledati, ko tvoje lastno dete ni slišano.
Tistega večera, ko me je mož prvič udaril, sem v sebi začutila, da se je nekaj za vedno spremenilo. Dolgo sem molčala, ker sem verjela, da je to moja dolžnost, a zdaj vem, da je tišina najhujši sovražnik. Zgodba o tem, kako sem se borila z družinskim nasiljem in slovensko tradicijo, ki pogosto postavlja žensko na zadnje mesto.
