Vedno sem bila tista hči, ki je vse življenje želela le mamino priznanje, a po zadnjem družinskem kosilu sem občutila, da sem izgubila še tisto malo, kar je ostalo med nama. Ko sem svojo sestro ujela pri laži – ko je pred vsemi trdila, da je ona kupila zdravilno napravo za mamo in dobila vso pozornost – sem prvič v življenju udarila po mizi, ne več pripravljena požirati krivice. Stari rane so se odprle, prevzele so jih očitki, in zdi se, da se za našo družino čas ne bo več nikoli povsem zacelil.