V naši majhni kuhinji v Kamniku je ena sama vprašanje razbilo temelje najinega zakona. Moja odločitev, da ne želim otrok, je postala razkol med mano in možem, ki sem ga ljubila bolj kot karkoli drugega. To je zgodba o ljubezni, pričakovanjih in pogumu, da izberem svojo srečo, tudi če to pomeni, da me tisti, ki ga imam najraje, ne razume.
V trenutku, ko sem vstopila v kavarno na Trubarjevem nabrežju, sem začutila, da se bo nekaj spremenilo. Zaljubila sem se pri triinšestdesetih, a namesto podpore sem doživela posmeh in sramoto v očeh svojih otrok. Ta zgodba je o tem, kako sem se borila za pravico do sreče, kljub družinskim predsodkom in bolečini.
Vse se je začelo tistega deževnega večera, ko je Ivan vstopil v mojo kuhinjo in mi s tresočim glasom priznal, da še ni vložil papirjev za ločitev. Sprva sem imela veliko predsodkov do Nine, ker je že imela otroka iz prvega zakona, a življenje me je naučilo, da so ljudje več kot le njihova preteklost. Ta zgodba je polna družinskih konfliktov, tihe bolečine in iskanja sreče v vsakdanjih slovenskih realnostih.
