V trenutku, ko sem vstopila v kavarno na Trubarjevem nabrežju, sem začutila, da se bo nekaj spremenilo. Zaljubila sem se pri triinšestdesetih, a namesto podpore sem doživela posmeh in sramoto v očeh svojih otrok. Ta zgodba je o tem, kako sem se borila za pravico do sreče, kljub družinskim predsodkom in bolečini.
Moje ime je Katja in tisto noč, ko sem bila izključena s šolskega plesa zaradi svoje cvetlične obleke, sem doživela največjo sramoto v življenju. V osamljenosti parkirišča sem jokala in klicala svojo najboljšo prijateljico, medtem ko so me učitelji obravnavali krivično. A prav v tisti noči sem našla moč in tolažbo na najbolj nepričakovanem kraju – na plesu svoje sestrične.
Nedeljsko kosilo pri tašči se je začelo kot običajen družinski ritual, a se je hitro sprevrglo v prizorišče poniževanja in bolečih besed. Ko je moja tašča napadla mene in moja otroka, sem bila postavljena pred odločitev: molčati ali zaščititi svojo družino, medtem ko je mož Marko nemočno molčal. Od tistega dne se je naša družina spremenila, jaz pa še vedno iščem odgovore, ali sem ravnala prav.
