Po ločitvi od Mateja je iz mojega življenja izginilo vse, kar sem mislila, da je stalno. Najbolj nepričakovano oporo sem našla pri njegovi mami, gospe Anici, s katero sva skupaj reševali stiske mojega sina Nejca. Kljub žalosti, krivicam in neštetim nasprotovanjem sva prav skupaj zmogli najti pogum in zasledovati tisto, kar je Nejcu pripadalo.