Babina ponos: Resnica onkraj zaves našega doma
Moje ime je Tjaša in vse življenje sem živela v senci svoje babice Anice – ženske, ki je bila znana v naši vasi kot steber družine, a znotraj našega doma je njen pogled redko segel globlje od popolno pogrnjene mize. Nekega večera se je pod težo neizrečenih besed in starožitnih porcelanastih skodelic sesul tisti umetni mir, ki ga je babica tako ponosno razkazovala, in takrat sem prvič zares razumela, kaj pomeni biti viden. To je pripoved o napuhu, osamljenosti in hrepenenju po pristnem stiku med generacijami.