Ko sem mamo prvič obiskala v domu starejših, sem v njenih očeh videla obup, ki me je preganjal še dolgo po tistem. Vsak njen pogled, vsaka tiha prošnja, me je trgala na koščke, a hkrati sem vedela, da sama ne zmorem več skrbeti zanjo. Zdaj se sprašujem, ali sem ravnala prav, in iščem odgovore, ki jih v sebi ne najdem.
Moje ime je Lucija in sem noseča. Moj fant Martin noče slišati o poroki, njegova mama ga pri tem podpira, oče pa se z njima prepira. Ujeta sem med njihovo družinsko vojno in lastnim strahom pred prihodnostjo, ki je vsak dan bolj negotova.
Že prvi dan, ko so mi povedali, da je tašča hudo bolna, sem vedela, da se bo vse spremenilo. Družina je pričakovala, da bom jaz tista, ki bo prevzela skrb zanjo, čeprav sem imela svoje delo, otroke in življenje. Meseci izčrpanosti in tihega obupa so me pripeljali do točke, ko sem morala izbrati med sabo in pričakovanji drugih.
Že od prvega dne sem čutila, da nekaj v najinem odnosu ni prav. Markova mama je nenehno posegala v najino zasebnost, jaz pa sem se znašla razpeta med lastno srečo in družinskim mirom. To je moja zgodba o ljubezni, družinskih konfliktih in težkih odločitvah, ki so mi za vedno spremenile življenje.
