Moje ime je Marko in po ločitvi od žene sta me hčerki Ana in Jelena začeli izogibati. Počutim se kot tujec v njunih življenjih, čeprav sem bil nekoč njun junak. Sprašujem se, ali lahko napake odraslih zares izbrišejo vez med očetom in otroki.
Moje ime je Alenka, upokojena knjižničarka iz majhnega slovenskega mesta. Po štiridesetih letih zakona sem se odločila za ločitev od moža Janeza, kar je v naši skupnosti povzročilo val govoric in obsojanja. Ta zgodba je o tem, kako sem se naučila postaviti zase, premagala sram in našla novo srečo ter poglobila odnose z odraslima otrokoma, Tino in Markom, in svojo zvesto psičko Luno.
Vse se je začelo kot običajen dan, a ena izrečena poved je razbila moj svet. Po tridesetih letih skupnega življenja mi je mož, Andrej, povedal, da želi začeti znova, brez mene. Ostala sem sama, z občutkom praznine in vprašanjem, ali sem kdaj resnično poznala človeka, s katerim sem delila življenje.
Po dvajsetih letih zakona me je mož zapustil zaradi mlajše ženske. Najbolj presenetljivo pa je bilo, kdo je prvi stopil skozi vrata, da bi me potolažil – oseba, ki sem jo najmanj pričakovala. Ta dan je postal začetek najtežjega obdobja mojega življenja, polnega bolečine, družinskih konfliktov in iskanja novega smisla.
