V otroštvu sem bila vedno tista, ki je morala molčati, ker je bilo tako lažje za vse druge. V naši hiši so bile stene debele, a skrivnosti še debelejše, in dolgo sem verjela, da je moja bolečina manjša od bratove prihodnosti. Šele ko je nekdo od zunaj segel po meni, sem dojela, da imam pravico do glasu in da štejem tudi jaz.
V noči, ko sem s hčerko in sinom bežala pred možem, ki nas je leta zlorabljal, sem upala, da nam bo prijateljica Maja odprla vrata. A njen mož Rok nas je zavrnil in ostali smo sami na mrzlih stopnicah bloka v Šiški. V tistem trenutku sem bila na robu obupa, a sem vedela, da moram za otroke najti pot naprej.
Od prvega dne zakona sem verjela, da je prava ljubezen žrtvovanje. Po letih strahu in nadzora sem izgubila sebe. To je moja zgodba o tem, kako sem se borila za svojo svobodo, samozavest in pravico do lastnega življenja.
Tistega večera, ko me je mož prvič udaril, sem v sebi začutila, da se je nekaj za vedno spremenilo. Dolgo sem molčala, ker sem verjela, da je to moja dolžnost, a zdaj vem, da je tišina najhujši sovražnik. Zgodba o tem, kako sem se borila z družinskim nasiljem in slovensko tradicijo, ki pogosto postavlja žensko na zadnje mesto.
Nikoli ne bom pozabila dneva, ko sem zaslišala krik svoje hčerke, ko sem jo prišla iskat k bivšemu možu. Tisto, kar sem videla v njegovem stanovanju, me je zaznamovalo za vedno in me prisililo, da sem se soočila z vprašanjem zaupanja in materinske zaščite. Zdaj se sprašujem, ali lahko res kdaj popolnoma zaupaš nekomu, ki trdi, da ljubi tvoje otroka tako kot ti.
