Ko je mama umrla, sva s sestro podedovali dve gredi v skupnostnem vrtu. Zdaj me prosi, da zamenjava, ker na njeni nič ne raste, a jaz se upiram, saj je ta košček zemlje edina stvar, ki me še veže na mamo. Med nama se razplamti stara bolečina, ki sega daleč onkraj vrtnih mej.