Po letih garanja sem si končno privoščil dopust, a moja odločitev je sprožila vihar v družini. Namesto da bi sledil njihovim pričakovanjem, sem izbral svojo pot in postal izobčenec. Ta zgodba razkriva, kako težko je v Sloveniji uresničiti lastne želje, ko te družina drži v primežu pričakovanj.
Veselila sem se mirnega poletja z družino, a sem se znašla v središču tihe vojne med mano, možem in njegovo mamo. Vsak dan je bil boj za spoštovanje, meje in lastno dostojanstvo. Na koncu sem morala najti pogum, da rečem dovolj in spoznam, da je včasih treba zaščititi sebe, četudi boli.
Moje ime je Tjaša in po lanskem dopustu z moževo družino sem si obljubila, da tega nikoli več ne ponovim. Letos nas je spet povabila moževa teta Marija na morje, a v meni je le tesnoba, spomini na prepire in občutek, da izgubljam sebe. Bojim se, da bom zaradi tega izgubila ne le denar, ampak tudi del svoje identitete.
Moje ime je Dario in že tri mesece moja tašča, Eva, ne spregovori z mano in ženo, Ivano. Vse se je začelo, ko sva se odločila za dopust na morju namesto, da bi ji pomagala pri prenovi stanovanja. Ta odločitev je sprožila val družinskih zamer, občutkov krivde in vprašanj o tem, kje so meje med dolžnostjo do staršev in pravico do lastne sreče.
