Na največji dan svojega življenja, ki je bil poln pričakovanja in veselja, me je prešinila globoka bolečina zaradi ponosa in predsodkov moževe družine. Sredi tega kaosa je moj oče, navaden delavec komunale, s preprosto gesto, ki je začela novo poglavje v srcih vseh prisotnih, postavil stvari na pravo mesto. Od takrat me spremlja vprašanje, kaj v resnici šteje in kako močni smo lahko le, če si upamo stati za svojimi koreninami.
Ko sem prvič spoznala Simonovo izbranko, sem bila prepričana, da je prava zanj. A ko se je njuna zveza poglobila in razširila v zakon, so šele zares začele prihajati na dan stvari, ki so pretresle našo družino. Oblak sumničenj, nesporazumov in bolečine je zameglil moje odnose — a sem imela sploh pravico soditi?
Že leta sem sama nosila skoraj vse breme našega gospodinjstva, dokler nisem Nika hotela naučiti odgovornosti. A moj poskus se je sprevrgel v hud prepir, ki je razgalil vso razdaljo med nama in odprl stare rane, za katere nisem niti vedela, da še krvavijo. Tisto, kar se je začelo kot neškodljiva lekcija, je spremenilo najin zakon in me prisililo k razmisleku, kaj si sploh želim od življenja in zakaj so zamolčane bolečine tako nevarne.
