Sem Jana, mama samohranilka iz Ljubljane, in pišem ti iz majhnega, starega bloka, kjer štejem vsako evro, da lahko svoji hčerki Lari kupim malico za šolo. Moja hči se me sramuje, ker ji ne morem omogočiti stvari, ki jih ima pri očetovi »novi« družini. To je moja zgodba o izgubih, iskanju dostojanstva in upanju, da bom še kdaj videla ponos v njenih očeh.